Vsak januar si tradicionalno zaželimo srečno novo leto, se objamemo, nazdravimo in se spominjamo vseh dogodkov preteklega leta. Veselih in tudi tistih z grenkim priokusom.
Novo leto s seboj prinaša možnost obrniti nov list. Dobesedno na novem gasilskem koledarju in tudi v prenesenem pomenu, saj v tej prelomnici prepoznamo priložnost, da pustimo vse negativno za sabo in postanemo boljša verzija sebe.
Zato se zaobljubimo, da bomo v novem letu boljši in klišejsko vsi najprej pomislimo kako se bomo boljše prehranjevali in bolje skrbeli zase oziroma svoje zdravje.
Čeprav nisem navdušenec nad dejstvom, da se čaka takšne velike prelomnice za pričetek svoje poti vitalnosti, je vsaj nekaj vedno bolje kot nič. Karkoli, kar bo spravilo ljudi v pogon in jim pomagal pri izboljšanju zdravja ter počutja, je dobrodošlo. Priznam, da nisem zmeraj tako razmišljal..Naj podam primer:
Ko se je začela norija za električnimi kolesi sem bil eden izmed tistih, ki so lastnike e-koles označevali za lenuhe in iskalce bližnjic. Mislil sem, da je to zapravljanje denarja za nekaj, od česa nimajo nobene koristi.
Kar pa sem pozabil upoštevati pa je, da so zdaj lahko začeli kolesariti tudi vsi, ki morda prej tega niso želeli ali celo mogli početi. Ljudje so z nakupom električnega kolesa dejansko naredili ogromno dobrega zase napram prejšnjim navadam, saj so namesto brezumnega posedanja pred televizijo zdaj čas posvečali telesni aktivnosti. Razmigali so se, naredili veliko dobrega za svoje zdravje in počutje, hkrati pa so se naužili še svežega zraka in sončne svetlobe, ki sta jim pred tem morda primanjkovala.
Ko sem dojel to perspektivo, sem popolnoma spremenil svoje mnenje o električnih kolesih. Prav zato imam v času novega leta zmeraj interni konflikt v zvezi z novoletnimi zaobljubami.
Po eni strani so super, ker ljudi spravijo v pogon, po drugi pa bodimo v tem trenutku vsi iskreni do sebe in se vprašajmo: “Koliko zaobljub se je obdržalo dlje kot 14 dni ali en mesec?”
Težavo imam torej pri tem, da imajo ljudje prevelike ambicije v začetku leta, ki seveda niso dolgoročno vzdržne in se tako zaženejo s polno paro z glavo skozi zid. Od 1. januarja naprej naenkrat vsak dan telovadijo doma, se odpravljajo na sprehode ali na Pohorje, pijejo razne “čudežne” napitke, ne jejo več čokolade, hitre hrane, keksov, peciva ali sploh nobene hrane po 18. uri, Bog ne daj, da se dotaknejo sladkorja, moke ali krompirja, ne pijejo več alkohola, ne družijo se več s prijatelji in sami sebe prepričujejo kako dobro jim gre.
Ljudje smo res zanimiva bitja. Mislimo namreč, da lahko več let ali celo desetletij zanemarjanja spreobrnemo in izničimo v enem dnevu. Iz tega razloga smo tudi sposobni takšnih resnično ekstremnih podvigov kot prej omenjene novoletne zaobljube in smo tudi med letom ves čas na preži za naslednjo magično tabletko, ki bo nevtralizirala zanemarjanje svojega zdravja in počutja.
Seveda ni nič čudnega, da vsi, ki naenkrat obrnejo svoj življenski stil na glavo, pri tem ne zmorejo vztrajati prav dolgo. Samo vprašanje časa je, kdaj pričnejo popuščati pri svojih zaobljubah. Po navadi jih prekršijo samo s kakšno malenkostjo, nato pa si s tem upravičijo vse večje kršitve, dokler niso spet nazaj na začetku – na istem mestu kot v istem času lansko leto.
“Ampak, če si ne zadam novoletnih zaobljub pa niti za dva tedna ne spremenim ničesar, zato je vseeno boljše nekaj kot nič” si morda zdaj misliš, ko bereš moje pridiganje in zaznavaš vse večji cmok v grlu.
Odgovor pa ni tako enostaven kot “Ja” ali “Ne”.
“Ja” – drži, da je že zelo malo precej bolje kot absolutna ničla. Iz tega razloga ima neka vrsta zaobljube vseeno svoj smisel.
“Ne” – ne drži pa, da je dobro imeti zaobljubo, ki jo gre držati samo dva tedna. Zakaj ne bi raje naredila skupaj boljšega dolgoročnega načrta za celo leto (ki ima za prvima dvema še 50 tednov)?
Za boljše razumevanje kam namigujem, si predstavljaj naslednja dva scenarija:
- V prvih 4 mesecih novega leta izgubiš 10 kilogramov, vendar jih nato počasi skozi preostanek leta nabiraš nazaj in december končaš z 2 kilogramoma več, kot prejšnje leto.
- Počasi in vztrajno izgubljaš približno 1 do 2 kilograma na mesec in na koncu leta izgubiš vse skupaj več kot 12 kilogramov.
Vsi vemo, katerega bi si bolj želeli in kateri je dolgoročno boljši za nas, ampak še vedno vztrajno silimo proti iskanju hitrih rešitev, ker bi radi shujšali že jutri. Žal te moram razočarati in ti sporočiti, da bližnjic tukaj ni. Večkrat na svojih predavanjih udeležencem pridigam, da je vitalnost maraton in ne šprint.
Iz tega vidika je za zastavljanje svojih zaobljub oziroma strategij bolje izbrati enega od slednjih pristopov:
1. Minimalna efektivna doza
Minimalna efektivna doza pomeni, da iščeš skrajno poenostavljene pristope, s katerimi lahko zadostiš minimalnim standardom za pričetek napredka. V večini primerov, to najprej pomeni ustavljanje nazadovanja, preden se lahko sploh prične spogledovati dejanskim napredovanjem. Predstavljaj si, da si do tega trenutka z avtom drvel/a 130 kilometrov na uro proti prepadu. Pri tej hitrosti ne gre prestaviti menjalnika v vzratno in pričakovati dober konec. Najprej se je potrebno dokončno zaustaviti, šele na to lahko pričneš z vožnjo stran od prepada.
To pomeni, da ne obrneš svojih navad na glavo, ampak jih pričneš regulirati. Namesto 5 piv s prijatelji, najprej spiješ 4, nato 3 in tako naprej. Namesto pice, si izbereš praktično katero koli drugo jed, ki jo najdeš na meniju in zagotovo prišparaš nekoliko kalorij. Namesto cele 100 gramske Milke, je poješ samo pol.
Z majhnimi koraki torej pričneš zavedno sprejemati vse boljše odločitve in nato na njih gradiš naprej. Obljubim, da brez pretiranega napora z dovolj vloženega časa dosežeš viden rezultat.
2. Reverse engineering
Ta pristop je malce bolj napreden, saj od tebe zahteva večjo mero planiranja in tudi predanosti. Lotiš pa se ga na enostaven način in sicer si probaš do potankosti zamisliti, kdo želiš v prihodnosti postati. Dajmo zaradi lažjega razumevanja izbrati čez eno leto, ko boš spet v položaju za pregled vseh dogodkov in dosežkov preteklega leta in za sprejemanje novih zaobljub.
Opiši torej osebo, katera želiš postati čez eno leto iz vseh možnih zornih kotov, ki so zate pomembni. Od odnosa do sebe (samozavest, samopodoba, sprejemanje sebe, brez slabe vesti ob hrani…), zdravja (manjša telesna teža, brez bolečin, nižji krvni pritisk, sladkor, ipd.), videza (kako izgledaš v spodnjem perilu) in seveda počutja (več energije).
Ko imaš na papirju pred seboj do potankosti opisane svoje želje zase in svojo prihodnost, opiši še sebe zdaj, v tem trenutku v vseh naštetih aspektih. Ko imaš zapisano tudi svoje dejansko stanje je čas, da se lotiš obratnega inženiringa. Kakšni so torej koraki, da postaneš želena oseba?
Razmisli, kako v popolnem scenariju funkcionira tvoja ciljna verzija tebe. Kakšne so njene navade, dejanja, kako razmišlja in na splošno kaj vse počne, da je takšna oseba, kot imaš napisano.
Zdaj pa vse te stvari razbij na prafaktorje – na tako enostavne naloge, da jih lahko uvedeš že danes. In vsak še tako majhen prafaktor, ki ga implementiraš v svoje življenje zdaj, te pripelje korak bližje tvojemu cilju. Zatem ti preostane samo še brezkompromisna uporaba teh v praksi in preden uspeš to povsem ozavestiti, si že čisto druga oseba.
Za zaključek
Uporaba ekstremnih pristopov v 99% primerov spodleti in jo odsvetujem. Tako pri telesni aktivnosti, kot pri prehrani in pri praktično vseh drugih vidikih življenja. Zdaj v tem trenutku tudi nihče od nas ni sposoben preteči celotnega maratona in se priprav nanj ne bi lotil s tekom na vseh 42 kilometrov.
Verjetno, bi to razdelili na bolj enostavne – obvladljive koščke in pričeli z 2, nato 3, 4, 5 kilometri in tako bi sproti povečevali svojo kapaciteto za tek vse dokler ne bi bili sposobni preteči cele razdalje.
Ali pa bi najprej vložili minimalno truda in sploh vstali s kavča ter naredili krog okoli hiše/bloka, namesto 2 ur gledanja Netflixa ob čipsu in kokakoli. Naslednjič namesto kroga, naredimo dva, še naslednjič pa morda gremo na sprehod po okolici in šele nato pričnemo teči.
Oba načina bosta absolutno bolj učinkovita, kot šprint po začetnem pisku in kolaps že na 2. kilometru.
Naredi si uslugo in letos daj priložnost enemu od gornjih pristopov, namesto tvoje dozdajšnje klasike, ki že preverjeno ne deluje. Če se v naslednjem letu s tema pristopoma nič ne spremeni, ti z veseljem ponudim pomoč in ti najbolj optimalen pristop zate pripravim kar jaz.